Kmetija Mahnič | Zgodovina - Pr' Šuščevih

image description
Že okoli 7000 let pred sedanjostjo so preko kraškega ozemlja potovala številna ljudstva iz Italije v Podonavje ter naprej na severovzhod in obratno. Občasno je bilo tudi gosto poseljeno. V času rimske kolonizacije, pred več kot dva tisoč leti, se prvič pojavijo kultivirane rastlinske vrste, kot so oljka (Olea), vinska trta (Vitis), oreh (Juglans) in tudi žita (cerealia), kar pa pomeni trajnejšo poselitev.

Le malo kraških hiš je preživelo burno 20. stoletje v takšni obliki, kot so jih izklesala stoletja. Hitre spremembe v drugi polovici 20. stoletja so z ideologijo vsega novega uničevale tradicijo kot nekaj starega, nekoristnega in celo sramotnega. Kraševec je od nekdaj živel s kamnom in znal tudi z njim rokovati. Da je lahko posadil trte, je dostikrat moral globino tal poglobiti ročno s kladivom, špico. Da je steber vedno držal žice v napetem stanju, so se iznajdljivi Kraševci domislili in so obesili kamen na koncu plante in na ta način so žice v vrsti vedno poravnane. A zemlje, te rdeče jerine, terra rose, iz katere se cedi kot zdrava kri rdeč teran, je na Krasu zelo malo. Ponekod le za ped. Če je ne odpiha burja, spolzi ob nalivih v dolinice, vrtače, in jih spremeni v plodna polja bližnjih domačij. In zemlja je bila na Krasu Sveta. Ne rdeča, zlata je bila. In tako so zidali tudi hiše, vasi. Na krajih, kjer ni bilo zemlje, na vrhu gričev, spodaj so bile njive, trte, travniki.

Ob razmahu trgovine in cestnih povezav so na podobo kraške hiše močno vplivale tudi jožefinske reforme v 18. stoletju, predvsem z uvajanjem hlevske živinoreje. Pašništvo po gozdovih je postopoma izginjalo.

Boljše njivske površine so Kraševci, predvsem v zadnjem času, zasadili s trto refošk, ki daje samo na tem delčku planeta sloviti teran. Specializacija je prinesla Krasu svetovno slavo in preživetje vinogradništva. Kraševec, kamen, pršut in teran. To je prepoznavna štiriperesna deteljica današnjega Krasa.

Naša klet, ki je srce celotnega posestva, se nahaja na področju, kjer so najboljši pogoji za rast vinske trte. Umeščeni smo med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino z nadmorsko višino 350 m, kjer je ostrejša klima ter na zemlji terro rosso, bogato s silikati in železom. Vse to se odraža v polnosti, kislini in visokem ekstarktu kraškega terana.